zasl. prof. dr. Milan Ambrož

Fotografija svojo privlačnost gradi iz niza vzporednih pasov, ki krajino razdelijo na ritmično zaporedje svetlobe in sence. Pogled se ne ustavi pri enem samem poudarku, temveč se premika vzdolž površine in postopoma prehaja med plasti prostora. Tanek svetel rez v sredini deluje kot komaj zaznavno težišče, ki uravnava kompozicijo in hkrati zadržuje pogled. V odsotnosti človeka ali dogodka se prizor razgrinja kot tiha napetost med bližino in oddaljenostjo. Privlačnost fotografije ne izhaja iz dramatičnega motiva, temveč iz vztrajanja pogleda v ritmu vzporednic, kjer se pomen oblikuje šele v času opazovanja.

Privlačnost brez dogodka: med ponovljivostjo in trajanjem

Fotografija vzpostavi prizor ob odsotnosti človeka in eksplicitnega dogodka, a prav v tej zadržanosti se izriše njena privlačnost. Krajino na fotografiji deli niz vzporednih pasov – trava, svetlejši rob, oljna repica, temnejša linija, polje in gozd, ki organizirajo vidno polje v ritmično zaporedje svetlobe in sence. Ta horizontalna ponovljivost ne deluje kot dekorativni motiv, temveč kot operativno načelo: ne ustavi se pri enem samem poudarku, temveč se razporedi v času, drsi vzporedno in postopoma prehaja med plastmi prostora.

V tem smislu fotografija vstopa v dialog z logiko ponavljanja, kakršno poznamo pri Andreasu Gurskyju. Njegove podobe temeljijo na mrežah in modulih, ki iz sveta izluščijo sistemsko preglednost: industrijsko, logistično, skoraj algoritmično (Gursky, 2007). Ritmično zaporedje na fotografiji ne proizvaja hladne, vseobsegajoče perspektive. Togo mrežo nadomesti mehko zaporedje, ki ga tvorijo različne plasti površine, ki niso geometrične; njihovi robovi so nepopolni, intenzivnost barve ni enakomerna. Fotografija ne zapira pogleda gledalca, ampak ga zadržuje v nenehni, trajajoči zaznavi.

Če Gursky na svojih fotografijah pogosto topološko razsloji subjekt, ta fotografija ohranja intimnost, ki se kaže kot počasno prehajanje po površini fotografije, ki nikoli ne zajame celote.

Fenomenološko gledano fotografija potrjuje Merleau-Pontyjevo tezo, da pogled ni zbir podatkov, temveč gibanje po površini sveta, v katerem se pomen konstituira skozi izkušnjo (Merleau-Ponty, 1964/2004). Vzporednice na fotografiji delujejo kot kanali, ki usmerjajo pogled. Najbližji pas vzpostavi vstopno točko, srednji pasovi odpirajo prehode, temna gmota gozda pa deluje kot vizualna zapora, ki zaustavi in hkrati zgosti zaznavo. Fotografija tako ne ponuja “kaj” gledati, temveč kako gledati, kot zaporedje mikro-premikov, v katerih se pojavnost (videz) razgrinja skozi čas.

Znotraj te strukture se pojavi tudi napetost. Ozka, svetlejša plast v sredini kompozicije deluje kot komaj zaznavno težišče, linijski fulcrum, ki uravnava razmerja med pasovi in obenem rahlo “zareže” v ritmično kontinuiteto. Če pri Barthesu punctum označuje tisti detajl, ki nas “zbode” in prekine kulturno berljivost studiuma (Barthes, 1980/2000), je tukaj ta učinek raztegnjen v linijo. Punctum ne proizvede šoka, saj samo subtilno destabilizira pogled. Studium, kot kulturno prepoznavna krajina, je prisoten, vendar ga ozka plast na sredi fotografije premakne v območje zaznavne napetosti, kjer pogled vztraja in hkrati kroži po fotografiji.

Osrednjega pomena je dejstvo, da privlačnost fotografije ne izhaja iz dramatičnega motiva ali narativnega dogodka, temveč iz vztrajanja pogleda. Ponovljivost vzpostavi ritem, fenomenološko trajanje pa mu da časovno dimenzijo; med obema se odpre prostor, v katerem se pomen ne pojavi takoj, temveč se postopno konstituira. V tem smislu fotografija izraža alternativo Gurskyjevi sistemski logiki. Namesto celovite preglednosti ponuja zadržano vidnost, mrežo vzorcev pa nadomesti z ritmom in razmislekom.

Reference (APA 7)
Barthes, R. (2000). Camera lucida: Reflections on photography (R. Howard, Trans.). Vintage. (Original work published 1980)
Gursky, A. (2007). Andreas Gursky. Hatje Cantz.
Merleau-Ponty, M. (2004). The world of perception (O. Davis, Trans.). Routledge. (Original lectures 1948)

Vstopili ste na spletno stran, ki je namenjena vsem, ki jih zanima področje voditeljstva in menedžmenta sodobnih podjetij. V zadnjih dvajsetih letih so se razmere na področju upravljanja vseh vrst organizacij korenito spremenile. V kriznih trenutkih, ki so še pred nami se soočamo z resno potrebo po prevrednotenju vrednot, ki so podlaga za trajnostni razvoj na vseh družbenih področjih. Kot raziskovalec sem že dve desetletji aktivno udeležen v vseh procesih sprememb, ki spremljajo tako kompleksno, negotovo in pogosto tudi nejasno področje upravljanja. Kot poslovni svetovalec v različnih organizacijah v Sloveniji sem bil priča vzponu in padcu različnih podjetij. Izkušnje s področja menedžmenta, s področja obvladovanja poslovnih procesov, organizacijske kulture,  turizma, in izobraževanja operativnega menedžmenta, so mi prinesle nekaj modrosti in tudi nekaj spoznanj, ki jih bom poskušal v prihodnosti na tej strani deliti z vami.

Ukvarjali se bomo predvsem s kompleksnimi izzivi na področju učinkovitosti vodenja in vodenja sprememb v organizacijah. Hkrati bomo poskušali osvetliti tiste faktorje, ki pomagajo organizacijam, da ohranjajo svojo tekmovalno sposobnost in uspešno poslujejo v ekonomsko globaliziranem svetu. Še posebej nas bo zanimalo, zakaj postaja menedžer prevladujoč poklic v modernem svetu. Z delavnicami v  »Šoli vodenja 21« bomo iskali tudi odgovore na vprašanja o tem, na kakšen način vodilni menedžerji obvladujejo kompleksno okolje, kakšne so razlike med pravim in napačnim vodenjem in kaj pomeni uspešno usmerjanje in razvijanje ljudi za razvoj inovacijskega potenciala. Seveda ne bomo pozabili na etični vidik menedžmenta, ki mu bomo posvetili posebno pozornost.

zasl. prof. dr. Milan Ambrož

Welcome!

You are entering the web site that is especially aimed to those who are interested in leadership and management of postmodern organizations. In the last twenty-year  circumstances in the field of corporate management, leadership and corporate governance radically changed. In crisis moments that still await us in the future we are confronting with the urgent need to revaluation of core values that guide our way of life and will guide it in the future. As a experienced researcher in the field of management, tourism, and human resource management I am actively participating in the change processes for nearly two decades and witnessed the rise and the fall of many companies. My experiences in the field of management, business process improvement and innovation, organizational culture, tourism, and education and training into the field of middle and operational management made me a little wiser and knowledgeable. And these experiences I hope may be useful to you in the future.

Our future challenges will carry us to the field of management and leadership complexity in postmodern organizations. At the same time, we will try to enlighten those elements that help organizations to preserve their competitive advantage and successfully operate in the economically global world. Our special interest will be devoted to the questions of change leadership and managerial style and proficiency. Our workshops in the “Management academy 21” will be devoted to managerial complexity, good leadership, people development and to the development of the innovation potential. Some answers on these questions you can already find in my new book in the year 2009: “Viharnost organizacije” “Turbulent organization” issued by B&B Usposabljanje in izobraževanje d.o.o.

Full professor,

Milan Ambrož, Ph.D.